K4, LJUBLJANA

Datum:	18.12.2002

Vsebina:	KOROŠKA GAVDA - K4 Ljubljana Bel, črn, svež, topel, star, plesniv, trd,......kruh!??? Takoj vam bo jasno. Zgodila se je še ena veselica za Korošce v Ljubljani, in mi smo bili zraven. Klic je prišel med vikendom pred sredo in napovedal, da se nam bo na odru pridružil tudi znani koroški kantavtor Milan Kamnik. Pravzaprav smo se mi pridružili njemu. Nič hudega, smo rekli, Milan bo povedal svoje, mi bomo pa naše skušali razložiti še nekoliko hitreje in predvsem glasneje.Hudič je le v tem, da je bil naš koncert sestavljen iz dveh delov, kar običajno ne prinese nič posebno dobrega. Tako smo veselico začeli in jo potem tudi končali. Milanu je, lahko bi rekli, pripadla vloga sočnega šnicla, v objemu dveh kosov kruha, ki sta ga ohranjala toplega in ga varovala pred zunanjimi vplivi. Medtem, ko je šnicl svoje delo opravil dobro, se bomo na tej točki omejili predvsem na kruh. Slednji se je trudil po najboljših močeh, da izkoristi svojo priložnost na pultu ene od boljših tovrstnih restavracij v Sloveniji. Ali mu je to tudi uspelo, vedo le tisti, ki so ga jedli. In gostov je bilo v restavraciji polno (tako pravijo). Se pa kruh običajno ne slepi, da je restavracija polna zaradi njega. Ljudje običajno naročijo šnicl, kruh je le neke vrste neobvezen dodatek. Ampak restavracije gostje ne bi jemali resno, če ne bi imela na zalogi tudi kruha, tako, za ziher. Kakorkoli že, splačalo se je vseeno. V tisti megli smo ga pač "harali", kot da je zadnjič. Manjkala je samo še naša Beka, da bi popravila sivino povprečnega okusa po šniclu in kruhu ter obema dodala prepotrebno gorčico. Toliko o zimski kulinariki in nejubilejnem (stavim, da vas je slednje v tej naglici vsaj polovica prebrala kot neljubem) 43. koncertu nove zgodovine Marzle vade, Dedku Mrazu pa sporočam, da si v prihodnjem letu (ki bo verjetno ključno) želim vsaj malo okusa po šniclu, ali pa naj nas vsaj spremeni v nerazrezan in na eni strani namazan..........kruh. Krajnc

KOROŠKA GAVDA - K4 Ljubljana

Bel, črn, svež, topel, star, plesniv, trd,......kruh!??? Takoj vam bo jasno.

Zgodila se je še ena veselica za Korošce v Ljubljani, in mi smo bili zraven. Klic je prišel med vikendom pred sredo in napovedal, da se nam bo na odru pridružil tudi znani koroški kantavtor Milan Kamnik. Pravzaprav smo se mi pridružili njemu. Nič hudega, smo rekli, Milan bo povedal svoje, mi bomo pa naše skušali razložiti še nekoliko hitreje in predvsem glasneje.Hudič je le v tem, da je bil naš koncert sestavljen iz dveh delov, kar običajno ne prinese nič posebno dobrega. Tako smo veselico začeli in jo potem tudi končali. Milanu je, lahko bi rekli, pripadla vloga sočnega šnicla, v objemu dveh kosov kruha, ki sta ga ohranjala toplega in ga varovala pred zunanjimi vplivi. Medtem, ko je šnicl svoje delo opravil dobro, se bomo na tej točki omejili predvsem na kruh. Slednji se je trudil po najboljših močeh, da izkoristi svojo priložnost na pultu ene od boljših tovrstnih restavracij v Sloveniji. Ali mu je to tudi uspelo, vedo le tisti, ki so ga jedli. In gostov je bilo v restavraciji polno (tako pravijo). Se pa kruh običajno ne slepi, da je restavracija polna zaradi njega. Ljudje običajno naročijo šnicl, kruh je le neke vrste neobvezen dodatek. Ampak restavracije gostje ne bi jemali resno, če ne bi imela na zalogi tudi kruha, tako, za ziher. Kakorkoli že, splačalo se je vseeno. V tisti megli smo ga pač "harali", kot da je zadnjič. Manjkala je samo še naša Beka, da bi popravila sivino povprečnega okusa po šniclu in kruhu ter obema dodala prepotrebno gorčico.
Toliko o zimski kulinariki in nejubilejnem (stavim, da vas je slednje v tej naglici vsaj polovica prebrala kot neljubem) 43. koncertu nove zgodovine Marzle vade, Dedku Mrazu pa sporočam, da si v prihodnjem letu (ki bo verjetno ključno) želim vsaj malo okusa po šniclu, ali pa naj nas vsaj spremeni v nerazrezan in na eni strani namazan..........kruh.

Krajnc