RAVNE NE KOROŠKEM |
|
Datum: |
12.04.2002 |
Vsebina: |
Koncert - Študentskih klubov Slovenije
Naslednje vrstice je daroval JANI. Jani, hvala. MARZLA VADA- MED VENERO IN JUPITROM Ne da se samo šušlja, celo javno se razglaša in o tem se pišejo debele knjige, da planeti dejansko vplivajo na ljudi. Verjetno tudi njihovi sateliti, saj če bi zunaj bila polna luna, pravgotovo ne bi sedel dolgo v noč in pisal ta članek, ampak bi se sprehajal nekje po robu avtoceste. Morda vplivajo na zdravje, na potenco, morda celo na razmišljanje, morda se ob vplivu planetov začenjajo vojne, kočujejo lepe ljubezni, morda pa celo "med Venero in Jupitrom otroci igrajo nogomet". Ta slednja primerjava nima prav nič skupnega z bližajočim se svetovnim prvenstvom, ampak s prvim CD skupine Mazla Vada, katerega nameravajo posneti še letos, če jim bodo naklonjene zvezde, finančne seveda. Kdo sploh so Marzla Vada: to so fantje, ki igrajo nogomet, pa ne takšnega intergalaktičnega, zgolj- namiznega, z rdečimi in plavimi igralci ter belo žogo, skušajo zadeti gol na slovenski glasbeni sceni kakor se za vsako glasbeno skupino, ki nosi s sabo vsaj kanček lastne identitete, tudi spodobi in je zato pravično. Pravično je navsezadnje tudi to, da se zavedajo vseh preprek in težav, s katerimi se bodo morali srečati in se že srečujejo preden bodo ne samo spustili temveč predvsem dvignili sidro iz domačega pristanišča. Primerjava ni niti malo napačna, če se le spomnimo, da je včasih lovrenško kotlino prekrivalo morje, nekje pod Roglo, med Dravo in Severnim Pohorjem. Tu se je tudi začela zgodba o glasbeni skupini, zgodba, ki se šele piše, ki je ob enem svinčnik in papir. Očitno ima ta skupina v svoji podzavesti idejo nogometa, kajti najprej se je reklo Marzla Vada ekipi v malem nogometu, ki je zgolj priložnostno igrala na nekem turnirju, šele nekaj let kasneje pa je prišlo do ideje glasbene skupine in kot lahko vidimo, svojih korenin se še držijo, nogometa niso zapustili niti v kulturnem niti v fiskulturnem smislu. Mrzla voda (ne Marzla Vada!) pa je tudi ime za tajno, protifašistično, narodnoosvobodilno organizacijo med Drugo svetovno vojno na Koroškem, kot mi je v intervjuju s člani skupine uspelo izvedeti. In ko sem vprašal ali so koroški ali štajerski bend je Marko, pevec skupine odvrnil:" v popisu je bilo vprašanje, kako se narodno opredeliš- nismo ne štajerski ne koroški bend- in na to vprašanje ne želimo odgovoriti, pa tudi podpisali se ne bomo." Med Venero in Jupitrom si žogo podajajo možje, za katere bi lahko rekli, da jih druži prijateljstvo in pa skupno delo za skupen cilj. Skupina je resneje zaorala ledino za katero mislijo, da bo nekoč tudi obrodila, šele kakšna štiri leta nazaj, ko so po nekakšnem vmesnem stanju pozitivnega nedelovanja zopet začutili potrebo po ustvarjanju. Ideje so rasle, se izboljševale, besede so tekle iz ust v ušesa, nato na papir, postopoma so se trudili na sto procentov razširiti lasten repertoar, ki edini dejansko šteje in konkurira na glasbeni sceni. Prve obresti iz te sicer nevarne vendar dolgoročno vsekakor smotrne naložbe so dvignili kot zmagovalci Rockajade 2000 v Vodicah pri Ljubljani in sicer kot najbolj perspektivni rock bend. A vendar se je kalvarija šele začela. Želja po kvaliteti jih je gnala k ustvarjanju novejših, bolj izdelanih skladb, njihovo načelo pa je bil progres v izdelovanju kvalitetnejšega medija za izražanje lastne identite. Končna potrditev je samo še izdelek, ki ga je treba posneti na ploščo, kar pa naj bi se zgodilo proti koncu tega koledarskega leta. Nikoli nisi to, kamor tvoje seme pade ampak vedno si to od koder prihajaš, iz svojih korenin in to prav gotovo drži tudi za MV:? J-Kaj pa vpliv tujih skupin na vas? M- Ameriške sploh nič, evropske malo manj (oz. več- op. jv)... J-ruske? M- tu bi se mogoče kaj najdlo, saj smo vendarle slovani in smo rajši Balkanci kot Evropejci, zato je več korenin na Balkanu kot pa v Evropi in Ameriki. J- se pozna to tudi v vaši glasbi? M- če smo Balkanci, smo pač Balkanci Dandanašnje je tvegano zavzeti svetovni nazor balkanca saj se kdor hoče lahko spozabi nad tabo, je pa zato toliko bolj drzna odločitev, ki pa za sabo gotovo nosi čar borbenosti in slovanski patos, kitarski rife in izpovedno liriko. Čeprav se zadnje čase vse bolj nagibajo k uporabi sintetičnih pripomočkov (v glasbi seveda) sama glasba ne izgublja ostrine, ker je še vedno čutiti napetost med besedo in zvokom, med tistim kar slišiš in tistim kar čutiš. In ravno pozicija katero zavzemajo MV je ostrina med napetostjo konstantne, nezadržne prisotnosti glasbe, ki prodira v uho in sublimne pretanjenosti besede, ki se človeka le dotika. To je pozicija v kateri ostrino okolja čutiš kot patos, ko Evropejec čuti kot Slovan, ko se moški in ženski princip obvladujeta med sabo in v tem izžareva naboj, nazadnje je to prav nogomet, ki se ga igra med Venero in Jupitrom. Jani Vigec |