ROCK BUTALE, CERKNICA |
|
Datum: |
27.07.2001 |
Vsebina: |
V času vročine, ko suša pobira še zadnjo koruzo, je nam le nekako uspelo igrati v takrat verjetno edinem nalivu v Sloveniji. In to se je poznalo tudi pri obisku. Verjetno je bil vzrok pomanjkanja publike tudi počitniški čas in še kaj, kljub temu pa je bilo zanimivo in od večera smo zagotovo odnesli več, kot pa da bi doma gledali Jonasa (kamoli Stojana).
Pogovarjal sem se s članom ene od nastopajočih skupin, saj veste, klasičen pogovor (špilate kaj, ste že kaj posneli, bla,bla,bla,...), pa mi reče, da bodo v kratkem snemali v Tivoliju. Ocenjujejo, da bi vse skupaj stalo od 10000 do 15000 DEM, a se bodo poizkušali dogovoriti za nižjo ceno, ostalo pa bodo že nekako sklempali?. Pubeca se spomnim še iz časov, ko smo bili vsi neizmerno hvaležni, če je organizator odprl denarnico in izvlekel dva jurja, kao, evo vam za potne stroške. Hvala bogu, tudi to je denar in če je ves svet res oder, potem mora biti vsak igralec plačan, kolikor si zasluži. Kaj hočem povedat...veliko ljudi danes še vedno ne razume, da je za snemanje potreben denar in če nisi zaposlen, ga je pač treba zaslužiti na koncertih. Vsem tistim, ki mislijo drugače pa naj povem, da odkar igramo, nismo zapili niti tolarja koncertnega denarja. Zato je treba razumeti, zakaj se borimo za vsak denar. Ko gre za mali bend, zna biti odnos med slednjim in osebo (oz. ljudmi), ki koncert organizira tudi takšen: ?Pa kaj se vam meša?! Za samo 4x več denarja lahko jaz (vsemogočni) dobim Perota Lovšina !!! A se vi tako visoko cenite ?!? Kristus božji !!! Kaj mu naj človek potem odgovori. Še en dečko je prišel do svojih pet minut. Je pa na srečo takih primerov malo in večinoma se da vse dogovorit (zgornji primer ni potekal na Rock butalah). In da naredim kratko zgodbo dolgo, ravno danes sem na eni od nemških TV postaj gledal oddajo, kjer so bogati berlinski producenti pripravili avdicijo, na kateri so izbirali tri punce in dva fanta (lahko da je bilo tudi obratno) za ustanovitev ene od teh plesno-pevskih skupin. Glavni tip je 350-glavi množici s ponosom razlagal: ?Imamo denar, imamo najboljše studie, imamo najvplivnejša poznanstva in petim izmed vas bomo izpolnili največjo željo ? postali boste pop zvezde.? Najstnice v roza majčkah so začele cvilit, skakat, se potem objemat in nato še jokat (menda od sreče), medtem ko so tipi izbrali drugo taktiko. Po zasanjanih pogledih sodeč, so v mislih verjetno že izbirali barvo za novega Ferrarija. Kaj hočemo. Globalizacija (in vse kar ji pritiče) je neusmiljena in se zajeda v vse plasti življenja. Danes se proizvaja vse, tudi takšne skupine. Pa saj ni hudega, proces je podoben izdelavi paštete in vendar jo imamo vsi radi. Krajnc |